Na oblačen ponedeljek, 14. 10. 2024, smo se devetošolci odpeljali na Avstrijsko Koroško. Na Gorenjskem v Vodicah se nam je pridružila naša vodička Maša iz CŠOD. 

Skozi predor Karavanke in mimo Vrbskega jezera smo se pripeljali pod vznožje veličastnega gradu Ostrovica. Do vrha smo se povzpeli skozi 14 grajskih vrat. V gradu smo si ogledali muzej z zbirko orožja in podpisom Marije Terezije. 

Pot smo nadaljevali do Gosposvetskega polja, kjer smo si ogledali cerkev Gospe svete in Vojvodski prestol. V teh krajih je bilo središče prve slovanske države Karantanije.  

Naša naslednja postaja je bila Celovec, kjer smo si ogledali deželno hišo (s knežjim kamnom) ter Koroški deželni parlament. Začutili smo utrip glavnega mesta avstrijske dežele Koroške, imeli pa smo tudi nekaj prostega časa. 

V poznem popoldanskem času smo si še ogledali Minimundus. 

Dan je prehitro minil, vožnjo domov smo si krajšali s petjem. 

Učenci 1. in 2. razreda podružnične šole Krka smo v času podaljšanega bivanja obeležili svetovni dan cerebralne paralize, ki letos poteka pod geslom “Edinstven CP” oziroma “Edinstvena CP.” S tem dnem smo izkazali podporo osebam s cerebralno paralizo, ki jim v Sloveniji pomaga Zveza društev za cerebralno paralizo – Sonček. Organizacija izvaja tudi razvojno-raziskovalni projekt “Korak k Sončku,” katerega namen je spodbujanje vključevanja otrok s posebnimi potrebami v širšo skupnost in spreminjanje družbenih stališč za zagotavljanje enakih možnosti za vse. Projekt “Korak k Sončku” se je začel leta 1993, ko je pisateljica Svetlana Makarovič napisala pravljico Veveriček posebne sorte in jo podarila otrokom s cerebralno paralizo.  

Z učenci smo prebrali pravljico Veveriček posebne sorte in se pogovarjali o pomenu raznolikosti, sprejemanju drugačnosti in prepoznavanju naših močnih področij. S tem smo želeli poudariti pomen spoštovanja in razumevanja raznolikosti. Prebrali in ogledali smo si tudi tipno slikanico Pingvinčki in skrivnostni travnik, ki je prilagojena slepim bralcem a hkrati spodbuja polnočutne bralce k spoznavanju brajice – pisave za slepe. 

V okviru naših aktivnosti smo izdelali tudi plakat, s katerim smo pri drugih učencih šole vzbudili razmišljanje o sprejemanju drugačnosti in pomenu vključevanja vseh otrok. 

Izvedli smo tudi nekaj športnih aktivnosti, ki spodbujajo drugačno gibanje in razmišljanje o gibanju.

Zapisala: Anja Legan

Ponedeljek, 21. 10. 2024:

Prvi dan druženja smo začeli v skupnih prostorih Osnovne šole Andreja Sladkoviča v Sliaču, kjer so se po uvodnem nagovoru ravnateljice, Alžbete Krupove, slovaški učenci predstavili s plesom in petjem tradicionalnih slovaških pesmi. Sledila je naša predstavitev Slovenije in Zagradca ter predstavitev šole druge gostujoče skupine iz Majorke.

V dopoldanskem času so za nas pripravili 3 delavnice: likovno, umetniško in delavnico kreativnega pisanja. V prvi smo spoznali tradicionalno tehniko polstenja z iglo, v drugi smo s pomočjo odtisov listja poslikali svojo majico, v tretji pa smo se preizkusili v pisanju različnih literarnih zvrsti.

Po kosilu v sliaških toplicah smo se v okoliškem parku odpravili na lov za zakladom ter pokušali zdravilno termalno vodo.

Popoldanski čas smo preživeli z družinami gostiteljicami ter si ogledali bližnje mesto Banska Bistrica.

Veselimo se prihodnjih dogodivščin.

Torek, 22. 10. 2024

Drugi dan bivanja v Sliaču je bil za nas zelo poučen. Mikroskopirali smo jesensko listje, načrtovali in pripravili izdelek za 3D tiskanje, ustvarili lastno pesem s pomočjo umetne inteligence ter pripravili posnetek za podkast.

Po kosilu smo se z avtobusom odpravili v bližnjo rudarsko vas v Španii Dolini, kjer so čas zavrteli za nekaj stoletij nazaj. Sedeli smo v zgodovinski učilnici, pisali s peresi in črnilom, izvedeli o zgodovini rudarstva na tem območju ter se sprehodili na vrh zapuščenega rudnika.

V večernih urah smo se zabavali ob skupnem druženju in podiranju kegljev na bowling stezi.

Sreda, 23. 10. 2024

Danes smo uresničili enega pomembnejših ciljev našega Erasmus+ projekta Bodi akti-ven, saj smo se povzpeli na 1740 m do koče M. R. Štefanika v Nizkih Tatrah. Ne samo da smo bili telesno zelo aktivni, hkrati smo v znak dobrodelnosti do koče nosili tudi velika polena za kurjavo.
Zraven sta nas spremljala novinarja slovaške nacionalne televizije, ki sta o dogodku pripravila prispevek za večerne novice. Ogledate si ga lahko na spodnji povezavi (od 47:40 minute)
https://www.rtvs.sk/televizia/archiv/21274/496267#2857
Popoldne smo obiskali Bystriansko jamo, kjer smo si ogledali značilnosti kraških jam ter preštevali speče netopirje.
Dan smo zaključili z druženjem ob vožnji gokart avtomobilov.

Učenci 3. razredov smo se na oblačno sredo podali proti Krški jami, da pobliže spoznamo dve življenjski okolji – kraško jamo in reko. Pri izviru reke Krke nas je pričakal g. Slavko Pajntar – Pinki, ki nam je najprej predstavil reko Krko. Je naša čisto slovenska reka. Izvira pod Krško jamo in se pri Brežicah izliva v reko Savo. Dolga je 94 km, zavetje pa nudi številnim živalskim in rastlinskim vrstam. Posebnost reke Krke so lehnjakovi pragovi. Predstavil nam je tudi sosednjo jamo Poltarico, pod katero izvira reka Poltarica. Ime sta dobili po posebnih posodah poltarjih, ki so služile shranjevanju svežih rib. Nad to jamo so tudi ostanki gradu Vrhkrka, po kateri je vas Gradiček dobila ime. 

Po slikovitem opisu reke in sosednje jame smo se povzpeli po stopnicah in vstopili v čudoviti podzemni svet Krške jame. Videli smo prvotni vhod v jamo, oder, kjer so nekoč imeli koncerte, ter »prestol«, kjer je bil akvarij s pravo človeško ribico. Prave človeške ribice nismo videli, smo pa videli netopirje, ki so viseli s stropa in letali po jami. 

Že tam nas je g. Slavko poučil o kapnikih. Ker domišljija ne pozna meja, pa tudi narava zna ustvariti marsikaj, smo lahko opazovali kapnike, ki so spominjali na hobotnico, panj … Na poti do sifonskega jezera nas je pozdravil še zmaj, pri jezeru pa smo si lahko med drugim ogledali tudi čarovnico, slona, orla, Bedanca, Triglav in še bi lahko naštevali.  

Po ogledu jame smo pojedli malico in se odpravili proti vasi Krka. Za kratek čas smo postali še pri izviru reke Poltarice, ki je prvi pritok reke Krke. 

Zapisala: Nadja Jankovič Fortuna 

Fotografije: Nadja Jankovič Fortuna 

Ponedeljek, 14. 10. 2024 – Imeli smo prvi dan v šoli v naravi. Zjutraj smo prišli z zamudo, ker je bil na avtocesti zastoj. Ko smo prišli, nas je sprejela gospa, ki nam je povedala kako bo vse potekalo. Šli smo na malico. Po malici smo šli v sobe, kjer smo se razpakirali in se igrali. Po igri smo šli na kosilo. Po kosilu smo šli v sobe in tam smo se igrali različne igre. Prišli sta še dve novi učiteljici. Šli smo v gozd, kjer smo delali bivake. Po večerji smo šli na nočni sprehod.

Zapisale: Mija, Lara Z., Gaja in Lara K.

Všeč so nam bili hrana, pohodi, zabava na igrišču, gradnja bivakov v gozdu, odmori za igro, družabne igre in druženje.

Zapisale: Ana, Zala, Ema in Neli

Torek, 15. 10. 2024 – Všeč nam je bilo vse. Zjutraj smo imeli jutranjo telovadbo. Potem smo imeli slovenski zajtrk. Nato smo odšli v gozd. Sledila je sadna malica. Orientirali smo se s kompasi, po orientaciji je bilo kosilo. Po kosilu smo se sami orientirali v gozdu. Za presenečenje smo se spuščali po toboganu. Zvečer smo na računalniku gledali videoposnetke o vesolju in Luni.

Zapisale: Neža, Maša, Eva K. in Ajda

Bil je lep sočen dan. Takoj smo šli na jutranjo telovadbo. Nato smo začeli pospravljati sobo. Potem smo šli na zajtrk. Za zajtrk smo jedli med, maslo, kruh in mleko. Po zajtrku smo imeli dejavnost. Najprej smo šli na igrišče. Tam smo imeli igre za orientacijo. Potem smo se zamenjali. Na sprehodu smo se ustavili v gozdu. Tam smo delali slike iz naravnega materiala. Nato smo imeli odmor in nato kosilo. Po kosilu smo pisali razglednice. Potem smo dobili kompas zemljevid in uro ter po sobah sami šli na orientacijski pohod. Na pohodu smo reševali različne naloge. Za sadno malico smo jedli mandarine, jabolka in hruške. Imeli smo počitek in sestanek. Tam smo določili točke na orientacijskem pohodu. Zato, ker smo imeli dobre ocene, smo šli na tobogan, potem pa na večerjo. Pred spanjem smo gledali videoposnetke o tem, kako je v vesolju.

Zapisale: Eva N., Jona, Lana in Mia

Na igrišču smo zjutraj imeli telovadbo. Bili smo v gozdu. Na igrišču smo se s kompasi orientirali.

Zapisali: Tevž, Lenart in Filip Z.

Sreda, 16. 10. 2024 – Ko smo se zbudili, smo šli na jutranjo telovadbo. Nato smo šli na zajtrk. Potem smo plezali po steni in kasneje šli na pohod. Ponovno smo dobili ure, ki štejejo korake. Nato je bil čas za kosilo. Učili smo se tudi o planetih in zvezdah.

Zapisala: Mark M. in Nejc

Zjutraj smo imeli jogo, ki so bile bolj plesne vaje. Nato smo plezali po plezalni steni in delali hiške iz kartona. Potem smo šli na sprehod po okolici doma Medved in delali čudežne palice. Imeli smo zelo dobro večerjo. Po večerji smo imeli še zabavni kviz.

Zapisali: Jaša, Izak in Žan

Tukaj se imamo zelo lepo. Zelo veliko hodimo in gledamo race. Imamo zelo lepe sobe in smo veseli. Skozi okno vidimo krave, ki se pasejo na pašniku. Danes smo naredili uro, Zemljo, Luno in Sonce. Plezali smo tudi na plezalni steni. Delali smo tudi hišice iz kartona, ampak jih ni bilo tako lahko narediti. Zvečer smo iskali odgovore na vprašanja.

Zapisali: Tian, Mark P. in Ožbe

Četrtek, 17. 10. 2024 – Danes smo imeli super dan. Najprej smo skuhali juho in pekli mafine. Nato smo imeli malico, potem pa smo se zamenjali in imeli pastirske igre. Nato smo imeli kosilo, ki smo si ga skuhali sami. Bilo je res dobro. Po kosilu smo šli v trgovino. Medtem, ko smo čakali večerjo, smo šli na pohod. Naredil sem vsaj 6833 korakov. Za večerjo je bila pica. Po večerji smo se pripravili na šov talentov. Plesali smo Črni kos. Potem je bila še pravljica za lahko noč. Oblekli smo se v pižame in šli spat.

Zapisal: Filip Z.

Danes smo preživeli super dan. Zjutraj smo imeli jutranjo telovadbo. Potem smo šli na zajtrk. Nato smo imeli sestanek. Dogovorili smo se, kaj bomo delali. Razdelili smo se v dve skupini. Ena skupina je šla molsti kravo, vendar ni bila prava. Potem smo se igrali štrbunk. Mi smo zmagali. Zadnja igra je bila metanje obroča na lesenega konjička. Potem smo imeli zelo dobro malico in malo proste igre. Skuhali smo kosilo. Prejšnja skupina je naredila enolončnico, mi pa smo naredili kruhke in mafine. Imeli smo najboljše kosilo. Nato smo imeli prosti čas. Spet smo imeli sestanek. Dogovorili smo se, da gremo na pohod. Ko smo prišli nazaj, smo se igrali družabne igre. Imeli smo zelo dobro večerjo – pico. Potem smo imeli zabavo. Čestitali smo tudi Lenartu za 1. mesto na tekmovanju. Nato smo se pripravili za spanje.

Zapisale: Lija, Tereza in Lucija

Po jutranji telovadbi in obilnem zajtrku smo se razdelili v dve skupini. Bila sva v skupini, ki je pripravljala značilno juho za ta kraj in pripravili testo za vahče. Po malici pa smo se preizkusili v pastirskih igrah. Pojedli smo kosilo, ki smo si ga naredili sami. Po kosilu smo obiskali trgovino s spominki. Sledil je počitek, po počitku pa smo odšli na krajši sprehod. Po vrnitvi s sprehoda in popoldanski malici pa smo nadaljevali z izdelovanjem izdelka iz naravoslovne škatle. Sledila je odlična večerja (pica). Potem smo se pomerili v talentih. Vsi talenti so bili več kot odlični, sledil je ples. Družabni večer se je končal s pravljico in zasluženim počitkom.

Zapisala: Filip J. in Matic

Teden otroka, ki je letos potekal od 7. do 11. oktobra, so učenci PŠ Krka preživeli malo drugače. 

V ponedeljek zjutraj smo se navdušeni prebujali v nov teden, saj smo vedeli, da učiteljice za nas pripravljajo jesenski pohod. Drugošolci in tretješolci so nas popeljali na prvi šolski pohod, nam razkazovali okolico in nas učili novih iger. Po prihodu v vas Sušica smo pomalicali, se malo poigrali in se odpravili nazaj v šolo.  

Po prijetnem dnevu smo se prvošolci in drugošolci v torek odpravili proti Krški vasi in naprej v gozd. Tam smo v mešanih skupinah ustvarjali iz naravnih materialov. Malo umazani, ampak srečni in z novimi prijatelji, smo se odpravili nazaj v šolo.  

V sredo zjutraj smo učenci in učitelji s strahom pogledovali v nebo. Napovedan smo imeli športni dan – kros in športne igre – in vreme se nas je usmililo. Izpeljali smo kros, se veselili novih zmagovalcev, nato pa smo se prvošolci in tretješolci družili še v telovadnici, kjer smo se preizkusili v različnih spretnostnih nalogah. Veselo smo pogledovali med mešanimi skupinami, kjer so starejši učenci pod svoje okrilje vzeli mlajše, jim pomagali in navijali za njih.  

Prvošolci smo imeli v četrtek druženje na vrtčevskem igrišču z otroki in bivšima vzgojiteljicama. Koliko veselja smo lahko videli na igrišču! 😊 

Posebne dneve pa smo imeli tudi v podaljšanem bivanju – na igrišču smo pekli kostanj, imeli smo kino dan, na katerem smo si pogledali risanko Zog in leteča zdravnika, in se zraven še mastili s sveže pečeno pokovko. Zadnji dan pa smo imeli dan za nastopanje Pokaži kaj znaš. Postali smo pravi čarovniki, pevci, plesalci, gimnastičarji …  

Poseben dogodek je bil tudi obisk starih staršev. Učence 3. in 4. razreda, ki obiskujejo podaljšano bivanje, so obiskali dedki in babice, ki so jih povabili, da se jim pridružijo v šoli. Skupaj so igrali družabne igre, se družili ob skodelici čaja in sadju, kar je ustvarilo prijetno in veselo vzdušje v razredu. 

Teden otroka nam je prinesel nepozabne trenutne, polne smeha, prijateljstva in ustvarjalnosti. Učenci so imeli priložnost raziskovati naravo, se učiti drug od drugega in krepiti vezi s starejšimi. Vsak dan je bil poln doživetij, ki so obogatila našo skupnost in ustvarila nove spomine. 

Zapisala: M. Pust 

Fotografije: M. Pust, B. Langenfus, E. Smrke 

V soboto, 28. 9. 2024, se je na Velikem Korinju pred spomenikom odvila spominska prireditev v počastitev padlih slovenskih in italijanskih partizanov italijanskega bataljona 8. brigade SNOB Slovenije. Prireditev je letos obeležila 80-letnico bojev na Korinju in 40-letnico obiskovanja italijanskih gostov. Udeležili so se je tudi učenci Podružnične šole Krka, ki so nastopili s plesnimi, pevskimi točkami in recitacijami pod mentorstvom Nike Bracovič Blatnik, Erike Smrke in Tončke Rajer. Učiteljica Mateja Jere Grmek je poskrbela za povezovanje prireditve in nemoten tok dogajanja slovesnosti. Na koncu so nas italijanski gosti presenetili s sladkimi presenečenji za nastopajoče. Gospodinjam s Korinja se zahvaljujemo za okusno pogostitev. 

Zapisala: Nika Bracovič Blatnik 

Foto: Nika Bracovič Blatnik 

Letos smo se prvič po šoli v naravi v Termah Čatež spet združili 5. razredi Osnovne šole Zagradec. Po Višnji Gori smo se sprehodili v spremstvu turistične vodičke ge. Andreje Vesel. Pred vodnjakom nam je pokazala topografijo mesta znanega raziskovalca, kranjskega plemiča in polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja. Po njem se vodnjak tudi imenuje.  

Izvedeli smo, kakšno je bilo mesto skozi čas in kako se je razvijalo. Za časa Rimljanov je bila tu vojaška postojanka in naselje Magnisna. Ob izkopavanjih so našli kar nekaj predmetov, ki so pričali o življenju v preteklosti – kline šotorov, okostja konjev, ostanke glinenih posod … hiše so bile lesene s skodlami. Izvir, kamor so hodili Rimljani napajati konje, se po tem tudi imenuje – Konjšček. Tu so potekali sejmi, razvitih je bilo veliko obrti. Ogledali smo si Mala vratca, kjer so pobirali mitnino.  

Stali smo ob robu obzidja, ki so ga zgradili poleg obrambnih stolpov zaradi obrambe pred Turki. Zaradi tega so se premaknili tudi »višje gor«, od tod tudi najverjetneje izhaja samo ime Višnja Gora.  

Opazili smo višje razvaline Starega gradu in izvedeli, kje se nahaja grad Podsmreka. Ko smo pred cerkvijo Sv. Ane, ki je dobila svojo podobo že v 15. stoletju, poslušali o višnjegorskem polžu, smo obiskali tudi muzej. Ga. Zala Petelin nas je lepo sprejela, opravljena v bogato meščansko opravo in nam povedala tudi o sami hiši. Preteklost se tu čudovito vkomponira v sodobno modreno podobo. Hiša je prenovljena, vmes pa je bilo opaziti stare stenske poslikave, stare podporne tramove in staro kamnito steno, ki jo je ščitilo steklo.  

Obiskali smo tudi Hišo kranjske čebele, kjer so nam podrobno predstavili življenje čebel. Ogledali smo si jih za steklom in opazovali njihovo gibanje. Poskusili smo okusne medenjake in okušali različen med – najbolj nam je teknil akacijev. Tudi »mladim gospodičem«, čeprav je zaradi blagega okusa njegovo drugo ime »damski med«.  

Zapisala: Nika Bracovič Blatnik 

Fotografije: Nika Bracovič Blatnik 

Zbranost, natančnost, nekaj ročnih spretnosti, predvsem pa vztrajnost so vrline, ki jih zahteva klekljanje. Ko vse to združimo, ob zvoku klekljev, ki je nekakšna glasbena podlaga, nastajajo čudovite čipke.

Na PŠ Krka že dve leti poteka interesna dejavnost klekljanje, kjer učenke spoznavajo tehnike izdelave idrijske čipke. Najprej so se urile v izdelavi kitice, nato pa prešle na slepi oz. ozki ris. Kljub temu, da izgleda precej preprosto, pa le majhna nezbranost pri prestavljanju klekeljnov iz ene roke v drugo lahko pomeni, da nam je šlo precej truda v nič, ker je potrebno podiranje, da se napaka odpravi. A se tudi s tem učimo.

Po usvojitvi teh dveh tehnik so spoznale še ovinke v ozkem risu ter povezave oz. mostičke, nekatere pa tudi sukani ris. S kombinacijo tehnik so naredile kar nekaj izdelkov, četudi nastajajo zelo počasi.

Bule, blazine oz. punklji, klekeljni, kvačke, bucike, sukanci so osnovni pripomočki, brez katerih pri klekljanju ne gre. Na tem mestu bi se zahvalila ge. Maji Štefančič Hribar, ki nam je posodila punklje in klekeljne ter nam podarila kvačke, škarjice, bucike in sukance.

Zapisala: Nadja Jankovič Fortuna

V torek, 11. 6. 2024, smo četrtošolci obiskali Hišo eksperimentov v Ljubljani.
Hiša eksperimentov je center opolnomočenja družbe z radovednostjo, ustvarjalnostjo, kritičnim razmišljanjem in aktivnim reševanjem problemov, ki ga nekateri imenujejo tudi center znanosti.
Prvi del ogleda je bil namenjen samostojnemu raziskovanju in eksperimentiranju, v drugem delu pa so bili učenci deležni vodene dogodivščine z naslovom Zvokologija.
S prijetnimi občutki in polni vtisov smo zapustili Hišo eksperimentov. Nato smo se sprehodili po starem mestnem jedru naše prestolnice, se posladkali s sladoledom in se odpravili proti domu.

Zapisala: Vanja Peček Janoš
Foto: Vanja Peček Janoš, Katja Godec