V torek, 1. septembra 2026, smo na OŠ Zagradec pripravili prireditev ob sprejemu prvošolcev. Na matični šoli smo začeli z nagovorom podžupana, gospoda Tomaža Smoleta, nato pa nam je nekaj besed namenila tudi ravnateljica, gospa Barbara Maver. Pripravili smo kratek kulturni program, v katerem so s petjem in deklamacijami ter recitacijami nastopili učenci matične šole.

Po koncu prireditve smo slovesno podelili ustave in zastave, nato pa je vzgojiteljica prvošolce pospremila v njihovo učilnico, razredničarka pa je nagovorila starše. 10 prvošolcev in 8 prvošolk je s ponosom ter navdušenjem skočilo v prvi razred.

Prvošolce smo sprejeli tudi na obeh podružničnih šolah.

V Ambrusu smo letos sprejeli 7 prvošolcev, in sicer 5 dečkov in 2 deklici. Po pozdravu in nagovoru vodje šole, gospe Nataše Švener Škrajnar, sta zbrane nagovorila še ravnateljica, gospa Barbara Maver, in podžupan, gospod Tomaž Smole. Sledil je kratek kulturni program, v katerem so se s petjem in dramatizacijo predstavili starejši učenci. Na koncu prireditve je sledila podelitev zastav in ustav, nato pa smo se z igrišča odpravili v šolo. Prvošolci so pogumno skočili v 1. razred ter ob tem prejeli diplomo in rumeno rutico. Z vzgojiteljico, gospo Damijano Bijek, so prvošolci igrivo preživeli čas, medtem ko je razredničarka staršem podala še potrebne informacije. Vsi skupaj smo ustvarili lep in topel sprejem ter srečno in pogumno našim prvošolcem.

Na PŠ Krka smo prvošolce pričakali na s soncem obsijanem dvorišču. Po uvodnih besedah vodje šole, ravnateljice in podžupana so se jim s petjem in plesom predstavili starejši učenci. Petošolci so jim razdelili slovenske zastavice in ustave ter jim, kot najstarejši na šoli, pokazali pot do razreda. Vseh 14 učencev in učenk je uspešno skočilo v prvi razred, kjer jih je poleg rumene rutice čakala tudi knjiga Jaka Dlaka in kranjska čebela – darilo, ki ga vsem prvošolcem poklanja Občina Ivančna Gorica.

Znanje je ena najpomembnejših popotnic, ki jih lahko damo otroku. Ne pomeni le kopičenja informacij, temveč odpira vrata do razumevanja, radovednosti, samostojnega razmišljanja in novih priložnosti. Vsako novo spoznanje učencu pomaga bolje razumeti svet okoli sebe, razvijati lastne sposobnosti in zaupati vase. Zato je pomembno, da otrokom omogočamo okolje, v katerem lahko raziskujejo, sprašujejo, odkrivajo in se učijo iz svojih izkušenj. Znanje, ki ga pridobimo danes, je temelj za vse, kar bomo lahko ustvarili jutri.

Zapisale: Neja Zaplotnik, Nataša Švener Škrajnar in Maruška Pust

V petek, 12. 6. 2026, so se 5. razredu na PŠ Krka pridružili še sošolci PŠ Ambrus in matične šole. Na povabilo so se z veseljem odzvali trije jamarji iz Jamarskega kluba Krka. Vsi skupaj smo imeli priložnosti poslušati zanimivo in poučno predstavitev sveta jamarstva.  

Učencem so predstavili varovalno opremo, ki jo jamarji uporabljajo pri raziskovanju jam. Za vsak jamski podvig sta izjemno pomembna varnost in dobra priprava, zato je potrebno opremo vsakič preveriti. Za nas so pripravili kratek poligon, na katerem smo se lahko preizkusili in spoznali nekatere spretnosti, ki jih jamarji potrebujejo pri svojem delu. Za jamarja pripravnika se lahko izuči vsak, ki je dopolnil 14 let.  

Gostje so nam pripovedovali o jamah v bližnji okolici in po vsej Sloveniji ter nam kazali fotografije. Bolj podrobno smo spoznali jamo Poltarico, ki se nahaja v neposredni bližini izvira istoimenskega potoka. Izvedeli smo, da je v Sloveniji registriranih že več kot 16.000 jam, njihovo število pa še vedno narašča z novimi odkritji.  

S seboj so prinesli tudi primere odlomljenih kapnikov, ki smo si jih z velikim zanimanjem ogledali, saj se jih sicer v njihovem naravnem okolju ni dovoljeno dotikati. Ob tem smo se pogovarjali o nastanku kapnikov in o pomenu varovanja kraškega podzemlja. V svojih podvigih raziskovanja najdejo veliko kosovnih odpadkov, za katere vemo, da ne sodijo v gozd ali jamo.  

Jamarjem se iskreno zahvaljujemo za obisk, zanimivo predstavitev in nepozabno izkušnjo. Dan smo preživeli v raziskovalnem duhu ter izvedeli veliko novega o skrivnostnem svetu pod zemljo. 

Še nekaj vtisov petošolcev: 

• Najbolj mi je bilo všeč, ko so nam jamarji predstavili jamo Poltarico in ko so nam dali za pogledat kapnik. Všeč mi je bil tudi tunel, ki predstavlja ozek tunel v jami, lahko smo se tudi splazili čez. 

Lana Kocmur, 5.K 

• Danes mi je bilo najbolj všeč, ko so sošolca Žana oblekli v jamarsko opremo. Bil je videti malo smešno, a priznam, da je izgledal rojen za jamarja. Rada bi se jim še enkrat zahvalila. Zahvaljujem se tudi učiteljici Niki, ki nam je lepo popestrila dan. Hvala vam učiteljica Nika. Zelo sem uživala. 

Jona Uštar, 5.K 

• Najbolj všeč mi je bilo, ker so bili prijazni. Imeli so tudi veliko slik. Podrobno so nam predstavili jamo Poltarico. Tudi jaz bi šel delati izpit za jamarja, saj me to zelo zelo zanima. 

Izak Zaletelj, 5.K 

• Najbolj mi je bilo všeč, ko so Žana oblekli v jamarsko opremo in ko smo se dotikali kapnika. Bilo je zelo zanimivo in zabavno. 

Mia Marinšek, 5.K 

• Danes mi je bilo najbolj všeč, ko so prišli jamarji in nam povedali o jami Poltarici. Pokazali so nam človeško ribico. Naučili so nas zelo veliko stvari. Lahko smo šli v simulator jamskega tunela, ampak jaz nisem šla. 

Lara Kocmur, 5.K 

• Všeč mi je bila oprema, ki jo uporabljajo jamarji. Zanimiva mi je bil tudi prikaz jame Poltarice in kapniki. Všeč so mi bile tudi slike jam / brezen in lahko sem prijel kapnik in videl kako izgleda. 

Nejc Mišmaš,5.K    

• Najbolj mi je bilo všeč, ko je govoril, kako plezajo po pečinah, ko je razkazoval dele Poltarice in razlagal, kako se odkrijejo nove jame. 

Jaša Bavdek Veselič, 5.K 

• Najbolj mi je bilo všeč danes to, da so nam pokazali njihovo opremo. In to, da smo lahko pogledali pravi kapnik. Najbolj mi je bilo pa to, da lahko postanem jamski pripravnik. 

Mark Mišmaš, 5.K  

• Najbolj mi je bilo všeč, ko sem si oblekel jamarsko obleko. Ugotovil sem, da ni tako lahko kot izgleda. Lepe so mi bile slike tečaja pripravnikov in plezanja po stenah. 

Žan Kopač, 5.K 

• Zelo mi je bilo všeč to, da so nam pokazali jamarsko opremo in da so nam pokazali slike. Vse skupaj se mi je zdelo super, upam, da pridejo še kdaj. 

Mija Hribar, 5.K 

• Danes mi je bilo najbolj všeč, ko so nam pokazali njihovo opremo, slike in nam sproti razlagali o jamah in njihovih čudesih. 

Gaja Glavan, 5.K  

• Najbolj mi je bilo všeč to, da so si vzeli čas. Pokazali so nam opremo in nam odgovorili na vprašanja, ki smo jih zastavili. Vse so nam razložili na zabaven način. 

Eva Novak, 5.K 

Letošnje leto je potekalo že 41. tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani. Naše učenke in učenci so celo leto skrbeli za redno higieno zob, najbolj uspešnih pa je bilo nagrajenih z obiskom zaključne prireditve, ki je bila v torek, 2. 6. 2026, v dvorani Tivoli. Na nagradno prireditev so odšli učenci 1.r. PŠ Krka, učenci 1. in 3. r. PŠ Ambrus in učenci 5. r. matične šole Zagradec.   

Po uvodnih nagovorih so dvorano na noge spravili Dunking Devilsi. Priljubljena akrobatska skupina je navdušila s svojimi zračnimi vragolijami. Po razglasitvi najuspešnejših šol pa je otroke razveselila glasbena skupina Čuki. Ves čas smo glasno navijali, plesali in peli. Zelo smo uživali.  

Zadnjo nedeljo v maju je potekal 50. spust po reki Krki, ki ga vsako leto organizira Kajak kanu klub Krka. Reka Krka je tudi letos povezala številne obiskovalce, veslače in nastopajoče ter poskrbela za prijetno druženje ob vodi. 

Spust se je začel ob 11.00 pri mostu na Krki, prireditev pa ob 17. uri, pri kozolcu, kjer ima Kajak kanu klub »svoj dom«. Na zaključni prireditvi so nastopili tudi otroci pevskega zbora Podružnične šole Krka. Zapeli so tri pesmi: Kekčevo pesem, Moj prijatelj Piki Jakob in Krka sanjava. Pri zadnji pesmi je pevce na harmoniko spremljal učenec 3. razreda, Matic Vlašič. 

Nekaj otrok se je skupaj s starši udeležilo spusta in veslalo s čolni po reki Krki. Po njihovem pripovedovanju so zelo uživali in doživeli marsikaj zanimivega. Glavna gostja prireditve je bila Natalija Verboten, ki je otroke povabila, da so se ji pridružili pri petju in plesu. 

Zahvaljujemo se organizatorjem prireditve za lep sprejem, prijaznost in bogato pogostitev. Veseli smo, da smo lahko sodelovali na tako prijetnem in pomembnem dogodku v domačem kraju. Jubilejni 50. spust po reki Krki bo vsem udeležencem ostal v lepem spominu. 

Zapisala: učiteljica Tončka Rajer 

Na PŠ Krka smo ob svetovnem dnevu gibanja izvedli prav posebno jutranjo telovadbo. Pridružili smo telovadcem iz Šole gibanja, ki vsako jutro telovadijo na igrišču pred našo šolo. 

Skupna vadba je potekala v prijetnem in spodbudnem vzdušju ter je povezala različne generacije v skrbi za zdrav življenjski slog. Učenci so z zanimanjem sodelovali pri raznovrstnih gibalnih vajah ter ugotovili, da vadba kljub starosti udeležencev ni bila preprosta. Za uspešno izvajanje vaj so morali pokazati precej vztrajnosti, koordinacije in telesne pripravljenosti. 

Dogodek je bil odlična priložnost za ozaveščanje o pomenu rednega gibanja, medgeneracijskega sodelovanja in skrbi za zdravje. Obenem smo se prepričali, da sta aktivno življenje in dobra telesna pripravljenost pomembni vrednoti v vseh življenjskih obdobjih. Veseli smo, da smo lahko skupaj preživeli aktiven in nasmejan začetek dneva. 

V ponedeljek, 11. 5. 2026, smo se učenci od 1. do 4. razreda PŠ Krka odpravili na vzletišče. V šoli smo se zbrali okoli osme ure zjutraj. Večino poti smo hodili po gozdu. Po eni uri hoje smo prispeli na cilj. Tam smo pojedli malico. Medtem je začelo deževati. Vsi smo bili vznemirjeni in hitro stekli pod drevesa. Razprli smo dežnike in odhiteli v šolo. Med potjo nazaj je nehalo deževati. Ko smo bili že skoraj pri šoli, smo opazili tri srne. Vrnili smo se v šolo in se še malo poigrali.

Napisali: učenci 4. razreda

V petek, 8. 5. 2026, so učenci 1. razreda PŠ Krka, Ambrus in Zagradec doživeli prav poseben in zanimiv dan.

Obiskale so nas različne reševalne enote, ki skrbijo za našo varnost in pomagajo ljudem v nesreči. K nam so prišli reševalci iz Ivančne Gorice, gasilci iz Ambrusa, policista z Grosuplja in vojaka iz Ljubljane. Predstavili so svoje delo, opremo in naloge, ki jih opravljajo vsak dan.

Učenci so z velikim zanimanjem poslušali, spraševali in si ogledovali vozila ter opremo. Najbolj jih je razveselilo, da so lahko nekatere pripomočke tudi preizkusili.

Dan je bil zelo poučen, zanimiv in poln novih doživetij.

Vsem službam se iskreno zahvaljujemo za obisk, prijaznost in čas, ki so nam ga namenili.

V sredo, 8. aprila 2026, je Osnovna šola Stična postala središče glasbenega dogajanja, saj so gostili nepozabno območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov. Odri so oživeli, dvorano pa je napolnil otroški smeh in ubrana pesem, ki je prevzela vse zbrane.

Na reviji se je predstavilo kar 10 zborov, med katerimi sta s ponosom zablestela tudi naša domača zbora z dodelanimi nastopi.

Pod vodstvom zborovodkinje Vanje Peček Janoš je 37 pevcev in pevk Otroškega pevskega zbora OŠ Zagradec pripravilo pravi glasbeni sprehod. Občinstvo so pobožali s pesmijo Kje živi pravljica, kjer je s svojim glasom zablestela solistka Zarja Bonifer, nato pa nasmejali z igrivo Zbadljivko. Svoj nastop so sklenili v duhu tradicije z ljudsko pesmijo Drežniška.

Nič manj navdušujoč ni bil nastop Mladinskega pevskega zbora, ki ga vodi Žiga Jernejčič. 29 mladih pevcev je prepričalo z močnimi izvedbami pesmi Škrjanček poje in ljudske San se šetao. Pika na i pa je bila skladba Viharnik vrh gora, pri kateri se jim je na odru pridružila mlada glasbenica Vita Bavdek Veselič, ki je zbor spremljala na harmoniki.

Vzdušje je bilo skozi ves dopoldan izjemno – polno podpore, zabave in tiste prave mladostne energije, ki nas spominja, kako močno nas glasba povezuje.

Zapisala: Vanja Peček Janoš

Fotografija: Pia Škufca

V četrtek, 9. aprila, na OŠ Zagradec nismo potrebovali kave, da bi nas “prebudilo”. Energija je bila namreč v zraku že od samega jutra! Učenci 4. razredov iz Zagradca, Krke in Ambrusa so namreč združili moči na tehniškem dnevu, kjer je glavno besedo imela – elektrika.

Vse skupaj se je začelo povsem varno in teoretično. Prvo uro smo ugotavljali, od kod ta nevidna sila sploh pride, katere vrste elektrarn poznamo in zakaj je pametno ugasniti luč, ko zapustimo sobo. Še posebej pozorno smo prisluhnili navodilom o varnosti, saj z elektriko pač ni šale – raje vidimo, da nam lasje stojijo pokonci od navdušenja kot pa od bližnjega srečanja z vtičnico!

Po malici (ko smo si napolnili lastne baterije) je šlo zares. Razdelili smo se v dve skupini:

• Pri gospodu Boštjanu je bilo slišati pravo raziskovalno mrmranje. Učenci so sestavljali in preizkušali različna električna vezja. Steklo je, zasvetilo je, delovalo je!
• Pri gospe Zoji pa je vladala ustvarjalna natančnost. Vsak učenec si je izdelal svoj električni krog. Rezultat? Iskre v očeh in ponosni obrazi ob delujočih izdelkih.

Ko sta se skupini zamenjali, smo ugotovili, da čas beži hitreje kot elektroni po žici. Ob koncu dneva smo bili vsi po malem »izpraznjeni« – tista prijetna utrujenost, ki pride po dnevu polnem novega znanja.

Učenci s Krke in iz Ambrusa so pomahali v slovo in se z avtobusom odpeljali proti svojim šolam, vsi skupaj pa smo si po takšnem podvigu več kot zaslužili slastno šolsko kosilo.

Pravijo, da brez elektrike ni napredka, mi pa dodajamo: brez takšnih mladih mojstrov ni prihodnosti!

Zapisala: Vanja Peček Janoš

Fotografija: Katja Godec in Vanja Peček Janoš

Včeraj smo se petošolci odpravili na zanimiv izlet na Ljubljansko barje, kjer smo raziskovali posebnosti tega edinstvenega močvirnatega območja.

Pred nami se je razprostirala makadamska pot, zelen travnik, v daljavi pa se nam je ob sinje modrem nebu ponujal čudovit razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in njihov najvišji vrh Grintovec. Uzrli smo Stol, ki kraljuje Karavankam, pa tudi Triglav, najvišji vrh Julijskih Alp. Tu smo določili smeri neba in orientirali zemljevide Slovenije, da smo ponovili že naučeno snov. Pot nas je peljala naprej k informativnim tablam, na katerih so bile predstavljene značilne rastline in živali, ki živijo na barju. Učenci so z zanimanjem spoznavali pestrost življenja v tem naravnem okolju ter ugotavljali, kako se organizmi prilagajajo posebnim razmeram.

Posebno doživetje je bilo spoznavanje črne barjanske prsti. Učenci so z veseljem preizkusili njene lastnosti – skočili so v zrak, ob pristanku pa opazili, kako se tla rahlo zatresejo, kar je povzročilo veliko navdušenja in smeha.

Skozi celoten ogled nas je vodila učiteljica in turistična vodnica Mateja Jere Grmek, ki nam je na zanimiv, praktičen in razumljiv način predstavila značilnosti barja ter življenje v času prazgodovine. Popeljala nas je tudi v koliščarsko vas, kjer smo si ogledali tri hiše na kolih, ki so pripadale prebivalcem z različnim poklicem. Notranjost hiš je bila še posebej zanimiva, saj nam je približala vsakdanje življenje koliščarjev in njihove navade ter materialne, ki so jim bili na razpolago.

Pot smo nadaljevali peš proti Morostigu, kjer smo si po prijetnem raziskovalnem dnevu privoščili še zaslužen sladoled.

Zapisala: Nika Bracovič Blatnik

Foto: Nika Bracovič Blatnik