Zbranost, natančnost, nekaj ročnih spretnosti, predvsem pa vztrajnost so vrline, ki jih zahteva klekljanje. Ko vse to združimo, ob zvoku klekljev, ki je nekakšna glasbena podlaga, nastajajo čudovite čipke.

Na PŠ Krka že dve leti poteka interesna dejavnost klekljanje, kjer učenke spoznavajo tehnike izdelave idrijske čipke. Najprej so se urile v izdelavi kitice, nato pa prešle na slepi oz. ozki ris. Kljub temu, da izgleda precej preprosto, pa le majhna nezbranost pri prestavljanju klekeljnov iz ene roke v drugo lahko pomeni, da nam je šlo precej truda v nič, ker je potrebno podiranje, da se napaka odpravi. A se tudi s tem učimo.

Po usvojitvi teh dveh tehnik so spoznale še ovinke v ozkem risu ter povezave oz. mostičke, nekatere pa tudi sukani ris. S kombinacijo tehnik so naredile kar nekaj izdelkov, četudi nastajajo zelo počasi.

Bule, blazine oz. punklji, klekeljni, kvačke, bucike, sukanci so osnovni pripomočki, brez katerih pri klekljanju ne gre. Na tem mestu bi se zahvalila ge. Maji Štefančič Hribar, ki nam je posodila punklje in klekeljne ter nam podarila kvačke, škarjice, bucike in sukance.

Zapisala: Nadja Jankovič Fortuna

Letos smo na PŠ Ambrus drugič organizirali predajo ključa prijateljstva. Četrtošolci so uspešno opravili zabavne naloge, ki so jih pripravili letošnji petošolci. Bilo je veliko smeha, zabave in mokrih oblačil. Ključ prijateljstva simbolizira zaupanje, podporo, medsebojno pomoč med učenci ter spoštovanje do vseh. Bodoči petošolci so slovesno zaprisegli, da bodo ključ čuvali in izpolnjevali naloge, ki so napisane na zaprisegi.

V torek, 11. 6. 2024, smo četrtošolci obiskali Hišo eksperimentov v Ljubljani.
Hiša eksperimentov je center opolnomočenja družbe z radovednostjo, ustvarjalnostjo, kritičnim razmišljanjem in aktivnim reševanjem problemov, ki ga nekateri imenujejo tudi center znanosti.
Prvi del ogleda je bil namenjen samostojnemu raziskovanju in eksperimentiranju, v drugem delu pa so bili učenci deležni vodene dogodivščine z naslovom Zvokologija.
S prijetnimi občutki in polni vtisov smo zapustili Hišo eksperimentov. Nato smo se sprehodili po starem mestnem jedru naše prestolnice, se posladkali s sladoledom in se odpravili proti domu.

Zapisala: Vanja Peček Janoš
Foto: Vanja Peček Janoš, Katja Godec

Učenci 2., 3. in  4. razreda so ustvarjali v okviru projekta Varno na poti v vrtec in šolo. V 3. delu tega projekta je bil poudarek na pešcih, kolesarjih in voznikih skirojev. Izdelovali so plakate s pregledom najpomembnejših elementov za naštete oblike prometa, v kateri so otroci udeleženci v prometu ter plakate z možnimi potmi za naveden oblike prometa (kolo in skiro) v okolici naše ustanove.

Zapisala: Vanja Peček Janoš

Fotografije: Vanja Peček Janoš, Neja Zaplotnik, Helena Barle

Po naših nastopih na dvodnevnem Festivalu Pekarne Mišmaš, za katere smo se prav vsi zares potrudili, smo se z navdušenjem podali na celodnevno ekskurzijo v Dinarsko-kraške pokrajine.  

Mimogrede smo se ustavili na Rašici, ki je rojstni kraj začetnika slovenske besede, Primoža Trubarja. Vmes nam je učiteljica Mateja Jere Grmek bogatila vožnjo z dodatnimi informacijami in zanimivostmi. Pot smo nadaljevali do Muzeja Cerkniškega jezera, jezerskega hrama Kebe. Cerknica je obdana z Bloško planoto, Javorniki, Hrušico, Slivnico. Pod kozolcem smo na suhem pomalicali in si na zvočno-slikovni tabli ogledali 100 pogostih ptic, ki jih je videti na tem območju. Ko smo ugotovili, da gumbi zraven slike služijo njihovemu oglašanju, smo lahko prisluhnili njihovim spevom. Kormoran, bobnarica, ponirek, škurh, kosec … Ali poznate katero izmed njih? Gospod Vekoslav Kebe nam je v narečju povedal vse o polnjenju Cerkniškega jezera: lahko se napolni v 2 do 3 dneh, lahko pa tudi v 24 urah. To smo si lahko ogledali tudi na njegovi maketi. Mi, petarji, sedaj že vemo, kaj pomenijo izrazi, kot so požiralnik, ponor, bruhalnik, estavela, ponikalnica. Najbolj pa smo si zapomnili legendo o njegovem nastanku, saj so ljubezenske zgodbe, hočeš nočeš, vedno še posebej zanimive. 

Vmes so nam z vremenom zagodle čarovnice s Slivnice, zato smo morali načrte prilagajati. Ko je sonce pokukalo izza oblakov, smo napolnili 2 voza, lojtrnika, in se odpeljali po poti mimo Cerkniškega jezera. A ker čarovnicam ni bilo všeč, so nad nas poslale dež. Mislite, da nas je motil? Z dežnikov smo ustvarili most in bili lepo na suhem. Edino voznik lojtrnika se nam je smilil, ker ga je malo zmočilo. V Jezerskem hramu smo si ogledali še kratek film o jezeru v letnih časih. Pokazali so nam plohke: lesena podlaga z jermenom, kamor je človek vtaknil čevelj, in že je bil pripravljen za spust po snegu in ledu.  

Kljub temu, da so nekateri otroci že obiskali Postojnsko jamo, ki je naša največja turistična atrakcija, nas jamski sistem redko pusti ravnodušne. Kapniki, stalagmiti, stalaktiti, stalagmati in različne skulpture, za katere smo ugotavljali, na kaj nas spominjajo, smo z veseljem pogledali.  

Povedali so nam (žal ne v Postojnski jami), da je v naši državi okrog 15 000 jam, ki so vpisane v kataster, vsako leto pa jih odkrijejo še okoli 200. Ali je še koga prešinila misel, da živimo na podlagi, ki spominja na švicarski sir?  

Zapisala: Nika Bracovič Blatnik 

Foto: Nika Bracovič Blatnik, Mateja Jere Grmek 

Dne 22.5.2024 smo s petimi učenci 6.b obiskali tabor Cerovo v Grosuplju. Tam je potekal likovni Ex-tempore mladih, ki ga je vodil kipar Simon Macuh. Tabora so se udeležili učenci večih šol. Tako smo se ustvarjalno družili z učenci OŠ Stična, OŠ Grosuplje, OŠ Dobre Polje in z dijaki srednje šole Josipa Jurčiča.

Kipar Simon Macuh nam je pokazal več likovnih tehnik, od kiparstva, zvočnih efektov do kiparske instalacije. Učenci so sestavili mešane skupine različnih šol in tako razvijali poleg ustvarjalnosti tudi nove prijateljske vezi. Seznanili so se tudi z zgodovinskim vidikom tabora Cerovo in njegove vloge v premagovanju Turških vdorov.

Sodelujoči učenci naše šole so bili; Jure Ferlin, Mia Germ, Eva Lekan, Pia Levičnik in Ema Zavrl.

Zapisala: Anka Švigelj Koželj