Peti razredi matične šole, Ambrusa in Krke smo prav zares potovali v preteklost. Ne verjamete?
Na Muljavi smo se udeležili prav takšnega pouka, kot so ga bili deležni otroci izpred kakih 100 let. Ob primerjanju že samih potrebščin, učil, pogojev, normativov si je to razliko resnično težko predstavljati. Vzdušje takratnega časa nam je pričarala učiteljica Mateja Jere Grmek ali bolje rečeno gospodična Rozalija Finkova.
Mislite, da si jo je kdo upal poklicati z gospa učiteljica? Ne, saj je to določilo pred osebnim imenom mišljeno le za poročene ženske, takega stanu pa so bile tedaj le redke. Če nismo bili primerno oblečeni, počesani, smo jih krepko slišali! Tudi klečanje na koruzi nam ni ušlo. Ob zvoku leskove šibe po zraku pa si raje nismo predstavljali, kako bi bolelo, če bi padla po naših prstih.
Z učiteljem športa Maticem smo se razgibali ter se med drugim igrali tudi ristanc in druge igre. Vmes je druga skupina raziskovala šolski muzej skozi različna obdobja.
Pripeljali smo se tudi v Gorenjo vas in se pobliže spoznali tudi z različnimi predmeti. Gospa Anica in njen mož Štefan Nose sta nas popeljala med redkimi in ohranjenimi predmeti, ki so jih včasih uporabljali. Pri tem smo lahko dobili veliko zamisli in idej glede naše raziskovalne naloge pri družbi. Na koncu smo se posladkali s hrustljavimi piškoti in vročim čajem z dodatkom medu.
NEKAJ VTISOV OTROK:
Lovro Kastelic, 5K: »Najbolj mi je bilo všeč, ko smo gledali kmečke stvari, ker so imeli včasih drugačne stvari kot danes. Videl sem tudi drobilec kamnov.«
Maruša Globokar, 5K: »Najbolj so mi bili všeč zvezki od stare šole, zato, ker so zelo lepo pisali, zelo veliko zanimivih stvar.«
Matej Oblak, 5K: »Najbolj so mi v spominu ostale slamoreznice in pajkli. Nisem si znal predstavljati stvari, orodij, zanimivi pa so mi bile tudi stvari, zvezki, šolski predmeti.«
Žiga Kopač, 5K: »Najbolj mi je ostal v spominu pouk nekoč, ker je bila stroga učiteljica in še etnološka zbirka (kmetijski stroji).«
Nejc Markovič, 5K: »V šolskem muzeju sem si zapomnil učno uro pred stotimi leti in zvezke ter kmetijske stroje.«
Erazem Hočevar, 5K: »Najbolj so mi bila všeč kmetijska orodja in ko smo bili v stari šoli.«
Nina Kastelic, 5Z: “Muzej je bil lep, škoda, da nimamo takih klopi.”
Pia Levičnik, 5Z: “Etnološki muzej je bil zelo zanimiv in všečkan.”
Nik Levičnik, 5Z: “Bilo je dobro, ker smo raziskovali in nastopali.”
Nika Turk, 5Z: “V četrtek smo šli na Muljavo v šolski muzej. Ni mi bilo všeč, ker smo si morali narediti kitke. Drugo pa mi je bilo všeč. Nato smo odšli v etnološko zbirko in videli gospodinjske in kmetovske stvari. Tam mi je bilo zelo všeč.”
ŠE NEKAJ ANONIMNIH:
“Muzej na Muljavi mi ni bil všeč, ker je bilo vse majno in ni bilo svetlo. V etnološkem muzeju je bilo dobro in dobili smo malo piškotov in bonbonov.”
“V muzeju mi je bilo všeč, ker je bilo starinsko in ker smo igrali igro. V etnološkem muzeju sem se veliko naučila in kaj so ženske delale doma zvečer.”
“Muzej na Muljavi je bil zelo starinski. Ko sem prišel, sem mislil, da bo zelo lepo in da bodo dragocene stvari.”
“V etnološkem muzeju je bilo zabavno. Videli smo, da so stvari hecne, veliko stvari je bilo narejenih iz lesa.”
“V muzeju je bilo super, ker imam rada zgodovino in videli smo mrtvo kačo v kozarcu. Etnološki muzej je imel veliko starih in prašnih stvari, ki so jih uporabljali včasih in mogoče še danes.”
“Šolski muzej mi ni bil preveč všeč, ker je bilo premajhno za vse nas. Všeč so mi bile kače, predmeti, šport.”
“V šolskem muzeju mi je bilo všeč, ker smo videli, kako so se učili in kakšne pripomočke so imeli. V etnološki zbirki je bilo kar dobro, ker smo videli prevozna sredstva, nože podkve …”
“V šolskem muzeju je bilo zelo dobro, zanimivo in zabavno je bilo, ko smo igrali in je bila gospodična učiteljica zelo stroga. V etnološkem muzeju je bilo zanimivo, ko smo se pogovarjali o likalnikih in kvačkanju.”
Ob današnjem dnevu smo se lahko večkrat zamislili, kako veseli in hvaležni smo lahko, da smo se rodili v obdobju, ko so nam omogočene ne samo osnovne, temveč še veliko dodatnih dobrin. Včasih so hodili v šolo, ker niso želeli biti neuki, velikokrat pa tudi zato, ker je bilo delo na polju in doma veliko težje, kot samo učenje. Povsem drugače kot danes, kajne? Pomislimo na to, ko naslednjič zavijamo z očmi že zaradi tega, ker moramo zjutraj vstati.
Hvala učiteljici Mateji Jere Grmek za vso organizacijo in izvedbo. Ta dan nam bo gotovo ostal v spominu.
Zapisala: Nika Bracovič Blatnik
Foto: Branka Lah
