Kako resni\u010den je Avsenikov napev smo se prepri\u010dali na ekskurziji petih razredov, katere pot nas je najprej popeljala v rojstni kraj enega izmed najpomembnej\u0161ih osebnosti pri uvajanju slovenskega jezika, Primo\u017ea Trubarja. Kratek ogled je v nas obudil \u017ee osvojeno znanje o njem. Predvsem pa nas je veliko vedelo, da je napisal prvi slovenski knjigi Abecednik in Katekizem. Pot smo z avtobusom nadaljevali preko Velikih La\u0161\u010d in Retij, kjer smo omenili \u0161e dva pomembne\u017ea slovenske knji\u017eevnosti, Josipa Stritarja in Frana Levstika.<\/p>\n\n\n\n
Vseskozi so bile lepo vidne povr\u0161inske kra\u0161ke oblike \u2013 podolja, kra\u0161ka polja, vrta\u010de.
V Muzeju Cerkni\u0161kega jezera, Jezerski hram, nam je g. Kebe pokazal \u010dudovito maketo Cerkni\u0161kega jezera s simulacijo nastanka jezera skozi letne \u010dase: \u00bbTukej jezeru je, jezera nej,\u00ab je rekel. Pretresla nas je legenda, ki govori o prepovedani ljubezni, zaradi katere naj bi nastalo Cerkni\u0161ko jezero. Na manj\u0161i strukturi smo videli \u0161e bolj podroben prikaz kra\u0161kih pojavov – ponor, ponikva, estavele z vodno simulacijo. Ogledali smo si tudi kratek film\u010dek o spreminjanju jezera skozi letne \u010dase pa tudi o navadah doma\u010dinov in bogati dedi\u0161\u010dini. O njem je prvi pisal tudi Janez Vajkard Valvasor.
Vse bolj smo pogledovali v temno nebo, ki je grozilo, da se bo odprlo. Napolnjeni z optimizmom smo se kljub temu upajo\u010de posedli na lojtrnik, ki sta ga vlekla konja. Popeljala sta nas na poskakujo\u010do vo\u017enjo ob \u010dudovitem Cekni\u0161kem jezeru. Na\u0161a \u017eelja je bila usli\u0161ana, saj smo v \u010dasu vo\u017enje imeli son\u010dno oazo. Ugotovili smo, da imamo u\u010diteljice o\u010ditno veze na bli\u017enji Slivnici.
U\u017eivali smo v prostem \u010dasu pred vstopom v Postonjsko jamo in se ob dogovorjeni uri dobili pred vhodom. Vlakec nas je peljal mimo slikovitih jamskih struktur, stalagmitov, stalaktitov, zra\u0161\u010denih stebrov, zaves, \u0161pagetkov. Sistem jamskih rovov sega globoko, raziskanih pa je vsega 24 km. Kra\u0161ko podzemlje je polno zanimivih skrivnosti, zato tudi Postojnska jama \u0161e ni v celoti raziskana. Presenetilo pa nas je, da je dobila prvo razsvetljavo leta 1884, \u0161e celo pred Ljubljano. Po skupni ekskurziji smo polni novega izkustvenega znanja.<\/p>\n\n\n\n
Zapisala: Nika Bracovi\u010d Blatnik<\/p>\n\n\n\n
Foto: Nika Bracovi\u010d Blatnik, Mateja Jere Grmek<\/p>\n\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/os-zagradec.si\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/20230606_113701-scaled.jpg\" "\\"20230606_113701\\"")
<\/a><\/div><\/div>