Ponedeljek, 14. 10. 2024 – Imeli smo prvi dan v šoli v naravi. Zjutraj smo prišli z zamudo, ker je bil na avtocesti zastoj. Ko smo prišli, nas je sprejela gospa, ki nam je povedala kako bo vse potekalo. Šli smo na malico. Po malici smo šli v sobe, kjer smo se razpakirali in se igrali. Po igri smo šli na kosilo. Po kosilu smo šli v sobe in tam smo se igrali različne igre. Prišli sta še dve novi učiteljici. Šli smo v gozd, kjer smo delali bivake. Po večerji smo šli na nočni sprehod.

Zapisale: Mija, Lara Z., Gaja in Lara K.

Všeč so nam bili hrana, pohodi, zabava na igrišču, gradnja bivakov v gozdu, odmori za igro, družabne igre in druženje.

Zapisale: Ana, Zala, Ema in Neli

Torek, 15. 10. 2024 – Všeč nam je bilo vse. Zjutraj smo imeli jutranjo telovadbo. Potem smo imeli slovenski zajtrk. Nato smo odšli v gozd. Sledila je sadna malica. Orientirali smo se s kompasi, po orientaciji je bilo kosilo. Po kosilu smo se sami orientirali v gozdu. Za presenečenje smo se spuščali po toboganu. Zvečer smo na računalniku gledali videoposnetke o vesolju in Luni.

Zapisale: Neža, Maša, Eva K. in Ajda

Bil je lep sočen dan. Takoj smo šli na jutranjo telovadbo. Nato smo začeli pospravljati sobo. Potem smo šli na zajtrk. Za zajtrk smo jedli med, maslo, kruh in mleko. Po zajtrku smo imeli dejavnost. Najprej smo šli na igrišče. Tam smo imeli igre za orientacijo. Potem smo se zamenjali. Na sprehodu smo se ustavili v gozdu. Tam smo delali slike iz naravnega materiala. Nato smo imeli odmor in nato kosilo. Po kosilu smo pisali razglednice. Potem smo dobili kompas zemljevid in uro ter po sobah sami šli na orientacijski pohod. Na pohodu smo reševali različne naloge. Za sadno malico smo jedli mandarine, jabolka in hruške. Imeli smo počitek in sestanek. Tam smo določili točke na orientacijskem pohodu. Zato, ker smo imeli dobre ocene, smo šli na tobogan, potem pa na večerjo. Pred spanjem smo gledali videoposnetke o tem, kako je v vesolju.

Zapisale: Eva N., Jona, Lana in Mia

Na igrišču smo zjutraj imeli telovadbo. Bili smo v gozdu. Na igrišču smo se s kompasi orientirali.

Zapisali: Tevž, Lenart in Filip Z.

Sreda, 16. 10. 2024 – Ko smo se zbudili, smo šli na jutranjo telovadbo. Nato smo šli na zajtrk. Potem smo plezali po steni in kasneje šli na pohod. Ponovno smo dobili ure, ki štejejo korake. Nato je bil čas za kosilo. Učili smo se tudi o planetih in zvezdah.

Zapisala: Mark M. in Nejc

Zjutraj smo imeli jogo, ki so bile bolj plesne vaje. Nato smo plezali po plezalni steni in delali hiške iz kartona. Potem smo šli na sprehod po okolici doma Medved in delali čudežne palice. Imeli smo zelo dobro večerjo. Po večerji smo imeli še zabavni kviz.

Zapisali: Jaša, Izak in Žan

Tukaj se imamo zelo lepo. Zelo veliko hodimo in gledamo race. Imamo zelo lepe sobe in smo veseli. Skozi okno vidimo krave, ki se pasejo na pašniku. Danes smo naredili uro, Zemljo, Luno in Sonce. Plezali smo tudi na plezalni steni. Delali smo tudi hišice iz kartona, ampak jih ni bilo tako lahko narediti. Zvečer smo iskali odgovore na vprašanja.

Zapisali: Tian, Mark P. in Ožbe

Četrtek, 17. 10. 2024 – Danes smo imeli super dan. Najprej smo skuhali juho in pekli mafine. Nato smo imeli malico, potem pa smo se zamenjali in imeli pastirske igre. Nato smo imeli kosilo, ki smo si ga skuhali sami. Bilo je res dobro. Po kosilu smo šli v trgovino. Medtem, ko smo čakali večerjo, smo šli na pohod. Naredil sem vsaj 6833 korakov. Za večerjo je bila pica. Po večerji smo se pripravili na šov talentov. Plesali smo Črni kos. Potem je bila še pravljica za lahko noč. Oblekli smo se v pižame in šli spat.

Zapisal: Filip Z.

Danes smo preživeli super dan. Zjutraj smo imeli jutranjo telovadbo. Potem smo šli na zajtrk. Nato smo imeli sestanek. Dogovorili smo se, kaj bomo delali. Razdelili smo se v dve skupini. Ena skupina je šla molsti kravo, vendar ni bila prava. Potem smo se igrali štrbunk. Mi smo zmagali. Zadnja igra je bila metanje obroča na lesenega konjička. Potem smo imeli zelo dobro malico in malo proste igre. Skuhali smo kosilo. Prejšnja skupina je naredila enolončnico, mi pa smo naredili kruhke in mafine. Imeli smo najboljše kosilo. Nato smo imeli prosti čas. Spet smo imeli sestanek. Dogovorili smo se, da gremo na pohod. Ko smo prišli nazaj, smo se igrali družabne igre. Imeli smo zelo dobro večerjo – pico. Potem smo imeli zabavo. Čestitali smo tudi Lenartu za 1. mesto na tekmovanju. Nato smo se pripravili za spanje.

Zapisale: Lija, Tereza in Lucija

Po jutranji telovadbi in obilnem zajtrku smo se razdelili v dve skupini. Bila sva v skupini, ki je pripravljala značilno juho za ta kraj in pripravili testo za vahče. Po malici pa smo se preizkusili v pastirskih igrah. Pojedli smo kosilo, ki smo si ga naredili sami. Po kosilu smo obiskali trgovino s spominki. Sledil je počitek, po počitku pa smo odšli na krajši sprehod. Po vrnitvi s sprehoda in popoldanski malici pa smo nadaljevali z izdelovanjem izdelka iz naravoslovne škatle. Sledila je odlična večerja (pica). Potem smo se pomerili v talentih. Vsi talenti so bili več kot odlični, sledil je ples. Družabni večer se je končal s pravljico in zasluženim počitkom.

Zapisala: Filip J. in Matic

Teden otroka, ki je letos potekal od 7. do 11. oktobra, so učenci PŠ Krka preživeli malo drugače. 

V ponedeljek zjutraj smo se navdušeni prebujali v nov teden, saj smo vedeli, da učiteljice za nas pripravljajo jesenski pohod. Drugošolci in tretješolci so nas popeljali na prvi šolski pohod, nam razkazovali okolico in nas učili novih iger. Po prihodu v vas Sušica smo pomalicali, se malo poigrali in se odpravili nazaj v šolo.  

Po prijetnem dnevu smo se prvošolci in drugošolci v torek odpravili proti Krški vasi in naprej v gozd. Tam smo v mešanih skupinah ustvarjali iz naravnih materialov. Malo umazani, ampak srečni in z novimi prijatelji, smo se odpravili nazaj v šolo.  

V sredo zjutraj smo učenci in učitelji s strahom pogledovali v nebo. Napovedan smo imeli športni dan – kros in športne igre – in vreme se nas je usmililo. Izpeljali smo kros, se veselili novih zmagovalcev, nato pa smo se prvošolci in tretješolci družili še v telovadnici, kjer smo se preizkusili v različnih spretnostnih nalogah. Veselo smo pogledovali med mešanimi skupinami, kjer so starejši učenci pod svoje okrilje vzeli mlajše, jim pomagali in navijali za njih.  

Prvošolci smo imeli v četrtek druženje na vrtčevskem igrišču z otroki in bivšima vzgojiteljicama. Koliko veselja smo lahko videli na igrišču! 😊 

Posebne dneve pa smo imeli tudi v podaljšanem bivanju – na igrišču smo pekli kostanj, imeli smo kino dan, na katerem smo si pogledali risanko Zog in leteča zdravnika, in se zraven še mastili s sveže pečeno pokovko. Zadnji dan pa smo imeli dan za nastopanje Pokaži kaj znaš. Postali smo pravi čarovniki, pevci, plesalci, gimnastičarji …  

Poseben dogodek je bil tudi obisk starih staršev. Učence 3. in 4. razreda, ki obiskujejo podaljšano bivanje, so obiskali dedki in babice, ki so jih povabili, da se jim pridružijo v šoli. Skupaj so igrali družabne igre, se družili ob skodelici čaja in sadju, kar je ustvarilo prijetno in veselo vzdušje v razredu. 

Teden otroka nam je prinesel nepozabne trenutne, polne smeha, prijateljstva in ustvarjalnosti. Učenci so imeli priložnost raziskovati naravo, se učiti drug od drugega in krepiti vezi s starejšimi. Vsak dan je bil poln doživetij, ki so obogatila našo skupnost in ustvarila nove spomine. 

Zapisala: M. Pust 

Fotografije: M. Pust, B. Langenfus, E. Smrke 

V soboto, 28. 9. 2024, se je na Velikem Korinju pred spomenikom odvila spominska prireditev v počastitev padlih slovenskih in italijanskih partizanov italijanskega bataljona 8. brigade SNOB Slovenije. Prireditev je letos obeležila 80-letnico bojev na Korinju in 40-letnico obiskovanja italijanskih gostov. Udeležili so se je tudi učenci Podružnične šole Krka, ki so nastopili s plesnimi, pevskimi točkami in recitacijami pod mentorstvom Nike Bracovič Blatnik, Erike Smrke in Tončke Rajer. Učiteljica Mateja Jere Grmek je poskrbela za povezovanje prireditve in nemoten tok dogajanja slovesnosti. Na koncu so nas italijanski gosti presenetili s sladkimi presenečenji za nastopajoče. Gospodinjam s Korinja se zahvaljujemo za okusno pogostitev. 

Zapisala: Nika Bracovič Blatnik 

Foto: Nika Bracovič Blatnik 

Letos smo se prvič po šoli v naravi v Termah Čatež spet združili 5. razredi Osnovne šole Zagradec. Po Višnji Gori smo se sprehodili v spremstvu turistične vodičke ge. Andreje Vesel. Pred vodnjakom nam je pokazala topografijo mesta znanega raziskovalca, kranjskega plemiča in polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja. Po njem se vodnjak tudi imenuje.  

Izvedeli smo, kakšno je bilo mesto skozi čas in kako se je razvijalo. Za časa Rimljanov je bila tu vojaška postojanka in naselje Magnisna. Ob izkopavanjih so našli kar nekaj predmetov, ki so pričali o življenju v preteklosti – kline šotorov, okostja konjev, ostanke glinenih posod … hiše so bile lesene s skodlami. Izvir, kamor so hodili Rimljani napajati konje, se po tem tudi imenuje – Konjšček. Tu so potekali sejmi, razvitih je bilo veliko obrti. Ogledali smo si Mala vratca, kjer so pobirali mitnino.  

Stali smo ob robu obzidja, ki so ga zgradili poleg obrambnih stolpov zaradi obrambe pred Turki. Zaradi tega so se premaknili tudi »višje gor«, od tod tudi najverjetneje izhaja samo ime Višnja Gora.  

Opazili smo višje razvaline Starega gradu in izvedeli, kje se nahaja grad Podsmreka. Ko smo pred cerkvijo Sv. Ane, ki je dobila svojo podobo že v 15. stoletju, poslušali o višnjegorskem polžu, smo obiskali tudi muzej. Ga. Zala Petelin nas je lepo sprejela, opravljena v bogato meščansko opravo in nam povedala tudi o sami hiši. Preteklost se tu čudovito vkomponira v sodobno modreno podobo. Hiša je prenovljena, vmes pa je bilo opaziti stare stenske poslikave, stare podporne tramove in staro kamnito steno, ki jo je ščitilo steklo.  

Obiskali smo tudi Hišo kranjske čebele, kjer so nam podrobno predstavili življenje čebel. Ogledali smo si jih za steklom in opazovali njihovo gibanje. Poskusili smo okusne medenjake in okušali različen med – najbolj nam je teknil akacijev. Tudi »mladim gospodičem«, čeprav je zaradi blagega okusa njegovo drugo ime »damski med«.  

Zapisala: Nika Bracovič Blatnik 

Fotografije: Nika Bracovič Blatnik 

Zbranost, natančnost, nekaj ročnih spretnosti, predvsem pa vztrajnost so vrline, ki jih zahteva klekljanje. Ko vse to združimo, ob zvoku klekljev, ki je nekakšna glasbena podlaga, nastajajo čudovite čipke.

Na PŠ Krka že dve leti poteka interesna dejavnost klekljanje, kjer učenke spoznavajo tehnike izdelave idrijske čipke. Najprej so se urile v izdelavi kitice, nato pa prešle na slepi oz. ozki ris. Kljub temu, da izgleda precej preprosto, pa le majhna nezbranost pri prestavljanju klekeljnov iz ene roke v drugo lahko pomeni, da nam je šlo precej truda v nič, ker je potrebno podiranje, da se napaka odpravi. A se tudi s tem učimo.

Po usvojitvi teh dveh tehnik so spoznale še ovinke v ozkem risu ter povezave oz. mostičke, nekatere pa tudi sukani ris. S kombinacijo tehnik so naredile kar nekaj izdelkov, četudi nastajajo zelo počasi.

Bule, blazine oz. punklji, klekeljni, kvačke, bucike, sukanci so osnovni pripomočki, brez katerih pri klekljanju ne gre. Na tem mestu bi se zahvalila ge. Maji Štefančič Hribar, ki nam je posodila punklje in klekeljne ter nam podarila kvačke, škarjice, bucike in sukance.

Zapisala: Nadja Jankovič Fortuna

V torek, 11. 6. 2024, smo četrtošolci obiskali Hišo eksperimentov v Ljubljani.
Hiša eksperimentov je center opolnomočenja družbe z radovednostjo, ustvarjalnostjo, kritičnim razmišljanjem in aktivnim reševanjem problemov, ki ga nekateri imenujejo tudi center znanosti.
Prvi del ogleda je bil namenjen samostojnemu raziskovanju in eksperimentiranju, v drugem delu pa so bili učenci deležni vodene dogodivščine z naslovom Zvokologija.
S prijetnimi občutki in polni vtisov smo zapustili Hišo eksperimentov. Nato smo se sprehodili po starem mestnem jedru naše prestolnice, se posladkali s sladoledom in se odpravili proti domu.

Zapisala: Vanja Peček Janoš
Foto: Vanja Peček Janoš, Katja Godec

Po naših nastopih na dvodnevnem Festivalu Pekarne Mišmaš, za katere smo se prav vsi zares potrudili, smo se z navdušenjem podali na celodnevno ekskurzijo v Dinarsko-kraške pokrajine.  

Mimogrede smo se ustavili na Rašici, ki je rojstni kraj začetnika slovenske besede, Primoža Trubarja. Vmes nam je učiteljica Mateja Jere Grmek bogatila vožnjo z dodatnimi informacijami in zanimivostmi. Pot smo nadaljevali do Muzeja Cerkniškega jezera, jezerskega hrama Kebe. Cerknica je obdana z Bloško planoto, Javorniki, Hrušico, Slivnico. Pod kozolcem smo na suhem pomalicali in si na zvočno-slikovni tabli ogledali 100 pogostih ptic, ki jih je videti na tem območju. Ko smo ugotovili, da gumbi zraven slike služijo njihovemu oglašanju, smo lahko prisluhnili njihovim spevom. Kormoran, bobnarica, ponirek, škurh, kosec … Ali poznate katero izmed njih? Gospod Vekoslav Kebe nam je v narečju povedal vse o polnjenju Cerkniškega jezera: lahko se napolni v 2 do 3 dneh, lahko pa tudi v 24 urah. To smo si lahko ogledali tudi na njegovi maketi. Mi, petarji, sedaj že vemo, kaj pomenijo izrazi, kot so požiralnik, ponor, bruhalnik, estavela, ponikalnica. Najbolj pa smo si zapomnili legendo o njegovem nastanku, saj so ljubezenske zgodbe, hočeš nočeš, vedno še posebej zanimive. 

Vmes so nam z vremenom zagodle čarovnice s Slivnice, zato smo morali načrte prilagajati. Ko je sonce pokukalo izza oblakov, smo napolnili 2 voza, lojtrnika, in se odpeljali po poti mimo Cerkniškega jezera. A ker čarovnicam ni bilo všeč, so nad nas poslale dež. Mislite, da nas je motil? Z dežnikov smo ustvarili most in bili lepo na suhem. Edino voznik lojtrnika se nam je smilil, ker ga je malo zmočilo. V Jezerskem hramu smo si ogledali še kratek film o jezeru v letnih časih. Pokazali so nam plohke: lesena podlaga z jermenom, kamor je človek vtaknil čevelj, in že je bil pripravljen za spust po snegu in ledu.  

Kljub temu, da so nekateri otroci že obiskali Postojnsko jamo, ki je naša največja turistična atrakcija, nas jamski sistem redko pusti ravnodušne. Kapniki, stalagmiti, stalaktiti, stalagmati in različne skulpture, za katere smo ugotavljali, na kaj nas spominjajo, smo z veseljem pogledali.  

Povedali so nam (žal ne v Postojnski jami), da je v naši državi okrog 15 000 jam, ki so vpisane v kataster, vsako leto pa jih odkrijejo še okoli 200. Ali je še koga prešinila misel, da živimo na podlagi, ki spominja na švicarski sir?  

Zapisala: Nika Bracovič Blatnik 

Foto: Nika Bracovič Blatnik, Mateja Jere Grmek 

V mesecu maju je potekala 2. zbiralna akcija odpadnega papirja v tem šolskem letu. Skupaj smo zbrali  6.350 kilogramov papirja in s tem šolski sklad obogatili s 652,04 €.

Hvala vsem, ki ste sodelovali v zbiralni akciji. Zahvala gre tudi učencem, ki so prostovoljno priskočili na pomoč pri zlaganju papirja: Vidu Blatniku, Otonu Koščaku, Aljažu Mišmašu, Lovrencu Tratarju, Luki Perku, Matiji Rojcu in Rebeki Hočevar.

Se ponovno vidimo naslednje šolsko leto.

Erika Smrke

Na slikarsko delavnico, ki se je v sredo, 8. 5. 2024, odvila na Podružnični šoli Krka, sem povabila ustvarjalko Klaudijo Košenina. Ustvarjalni duh je zaživel, ko so se mlade ustvarjalke pod njenim vodstvom podale na raziskovanje sveta vodenk. Delavnica je bila strukturirana tako, da je omogočala razvoj kreativnosti in individualnega izraza. Klaudija je svoje znanje delila s popolno predanostjo in toplino, tako da so mlade umetnice, navdušene nad Klaudijinim vodenjem, ustvarile čudovite izdelke, ki so razveselili njihova srca in trenutno krasijo šolske prostore s svojo lepoto.

Zapisala: Katja Godec

Fotografije: Katja Godec

Na deževno četrtkovo jutro smo se četrtošolci odpravili na grad Bogenšperk. Pričakal nas je Jurij, hlapec Janeza Vajkarda Valvasorja, in nas s svojim zanimivim vodenjem popeljal v preteklost. Naučili smo se veliko o grajskemu vsakdanu ter o tem kaj pomeni biti vitez ali dvorna dama. Ogled smo popestrili tudi z igranjem glasbil.

Zapisala: Katja Godec

Fotografije: Katja Godec