Po naših nastopih na dvodnevnem Festivalu Pekarne Mišmaš, za katere smo se prav vsi zares potrudili, smo se z navdušenjem podali na celodnevno ekskurzijo v Dinarsko-kraške pokrajine.  

Mimogrede smo se ustavili na Rašici, ki je rojstni kraj začetnika slovenske besede, Primoža Trubarja. Vmes nam je učiteljica Mateja Jere Grmek bogatila vožnjo z dodatnimi informacijami in zanimivostmi. Pot smo nadaljevali do Muzeja Cerkniškega jezera, jezerskega hrama Kebe. Cerknica je obdana z Bloško planoto, Javorniki, Hrušico, Slivnico. Pod kozolcem smo na suhem pomalicali in si na zvočno-slikovni tabli ogledali 100 pogostih ptic, ki jih je videti na tem območju. Ko smo ugotovili, da gumbi zraven slike služijo njihovemu oglašanju, smo lahko prisluhnili njihovim spevom. Kormoran, bobnarica, ponirek, škurh, kosec … Ali poznate katero izmed njih? Gospod Vekoslav Kebe nam je v narečju povedal vse o polnjenju Cerkniškega jezera: lahko se napolni v 2 do 3 dneh, lahko pa tudi v 24 urah. To smo si lahko ogledali tudi na njegovi maketi. Mi, petarji, sedaj že vemo, kaj pomenijo izrazi, kot so požiralnik, ponor, bruhalnik, estavela, ponikalnica. Najbolj pa smo si zapomnili legendo o njegovem nastanku, saj so ljubezenske zgodbe, hočeš nočeš, vedno še posebej zanimive. 

Vmes so nam z vremenom zagodle čarovnice s Slivnice, zato smo morali načrte prilagajati. Ko je sonce pokukalo izza oblakov, smo napolnili 2 voza, lojtrnika, in se odpeljali po poti mimo Cerkniškega jezera. A ker čarovnicam ni bilo všeč, so nad nas poslale dež. Mislite, da nas je motil? Z dežnikov smo ustvarili most in bili lepo na suhem. Edino voznik lojtrnika se nam je smilil, ker ga je malo zmočilo. V Jezerskem hramu smo si ogledali še kratek film o jezeru v letnih časih. Pokazali so nam plohke: lesena podlaga z jermenom, kamor je človek vtaknil čevelj, in že je bil pripravljen za spust po snegu in ledu.  

Kljub temu, da so nekateri otroci že obiskali Postojnsko jamo, ki je naša največja turistična atrakcija, nas jamski sistem redko pusti ravnodušne. Kapniki, stalagmiti, stalaktiti, stalagmati in različne skulpture, za katere smo ugotavljali, na kaj nas spominjajo, smo z veseljem pogledali.  

Povedali so nam (žal ne v Postojnski jami), da je v naši državi okrog 15 000 jam, ki so vpisane v kataster, vsako leto pa jih odkrijejo še okoli 200. Ali je še koga prešinila misel, da živimo na podlagi, ki spominja na švicarski sir?  

Zapisala: Nika Bracovič Blatnik 

Foto: Nika Bracovič Blatnik, Mateja Jere Grmek