Končno smo dočakali naš plavalni tečaj – z enakim navdušenjem kot ob zadnjem šolskem dnevu, le domače naloge smo zamenjali za kopalke.
Prvi dan je minil v znamenju velikega spoznanja – voda je mokra. Kljub temu smo se pogumno pognali vanjo, kjer smo ustvarili nove tehnike plavanja: »žabica z elementi panike«, »pasji slog z elementi brizganja« in na začetku najbolj priljubljen »držim se roba bazena kot klop«. Vendar sedaj pridno osvajamo tudi tiste pravilne.
Po plavanju smo se odpravili na sprehod do morske obale in se podali na novo raziskovalno misijo: koliko školjk lahko spraviš v hlačni žep. Ugotovili smo, da zagotovo preveč za pralni stroj.
Drugi dan je bil vrhunec dneva lov za zakladom. Namigi so bili skriti na ribicah, mi pa smo jih reševali z detektivsko vnemo. Ko smo rešili vse naloge, smo ugotovili, da je bil skriti zaklad precej sladek in v obliki bonbonov.
Ker nas malo muči tudi domotožje, smo pisali razglednice. Joj, čisto premalo prostora, da bi lahko napisali vse, ker želimo, zato bo »Pošiljam vam lepe pozdrave« čisto zadostovalo.
Pred spanjem je bil čas pa še za »odštekan stil«. Preprosto povedano: nase navlečeš vse, kar ne paše skupaj in je skregano z vsemi modnimi zapovedmi (cela barvna paleta, vsi mogoči vzorci ter vse premajhne in prevelike stvari), pa gremo na modno pisto.
Joj, kako hitro minevajo dnevi. Še zadnje spanje, pa gremo domov. Doma nam bo še nekaj časa odmevalo po glavi: pokrči, nastavi, udari, drsiš… Tako smo postali pravi mojstri plavanja.
Včeraj smo se prelevili v detektive narave. Oboroženi s čutili smo raziskovali svet okoli nas. Kdo je ugotovil, da v škatli ni slamica, ampak bambusova paličica? Pa zakaj bi moral vedeti, kako diši cimet izven njegove sezone? In zakaj ne smemo štartati na 3, 4, ZMAJ? Izpit je bil na koncu uspešno opravljen, kar so nam potrdili na prijetno sladek način.
Če kdo misli, da je obala namenjena samo poležavanju in štetju valov, se je močno uštel. Oboroženi z mivko, kamenčki in školjkami smo se lotili umetniških projektov, ki bi zlahka konkurirali kakšni galeriji (če bi galerije seveda dopuščale razstavo rahlo razpadajočih peščenih skulptur).
Ko pade večer, nastopi čas za vrhunec kulture – kino večer. Večnamenski prostor se čudežno prelevi v kino brez sedežnega reda. Pomembno je, da so prigrizki zraven. Tokrat ni noben koristil bonusa za zgodnje spanje in smo vsi zdržali do napisov na koncu filma.
Ko smo se že veselili, da bomo konkurirali Robinu Hoodu, je prišel šok – lokostrelstvo je prestavljeno. Naučili smo se pomembne življenjske lekcije, da so načrti eno, vreme pa drugo. Bomo pa jutri ciljali tarče, danes zvečer pa pokazali druge talente na »Rtič ima talent«.
